Vir: Lemur Legal, d.o.o.
Mnogo ljudi zmotno misli, da z registracijo domene imetnik pridobi tudi zaščito njegove blagovne znamke. Ali obratno. Da z registracijo blagovne znamke, pridobi tudi pravico do uporabe domene z enakim imenom. Vendar temu žal ni tako. Postopek registracije domene se precej razlikuje od postopka registracije blagovne znamke, ki prijavitelju prinese različne pravice.
Registracija domene
Domena je spletni naslov, preko katerega lahko potrošniki oziroma uporabniki spleta dostopajo do željene spletne strani. Domena je torej pogosto prvi stik potencialne stranke z določenim podjetjem. Prijavitelj mora registracijo domene opraviti preko različnih slovenskih registrarjev (Domenca, Neoserv, ipd.), pri katerih lahko tudi preveri razpoložljivost same domene. Poleg razpoložljivosti domene, mora za uspešno registracijo domene uporabiti dovoljene znake, dolžina niza pred piko pa ne sme biti krajša od dveh znakov in ne daljša od 63 znakov.
Registrar bo prijavljeno domeno registriral, ko od prijavitelja prejme zahtevano plačilo. Stroški registracije znašajo od 10,00 EUR na leto, vendar pa je strošek predvsem odvisen od končnice, ki jo prijavitelj izbere (.si, .eu, .com, itd.). Domeno se običajno registrira za eno leto, nato pa se lahko zaščito podaljšuje. V kolikor imetnik domene pozabi domeno obnoviti in plačati pristojbine ali domene ne želi več, gre domena za 30 dni v karanteno. Če se v tem času imetnik premisli in plača pristojbine, je domena spet njegova.
Domena ne spada med pravice intelektualne lastnine (za razliko od blagovne znamke). Registracija domene namreč temelji na pogodbenem razmerju med prijaviteljem in registratorjem in zato prijavitelju ne daje absolutnih pravic. Prav zato je primerno, da se kljub registraciji domene, imetnik domene odloči tudi za registracijo blagovne znamke, saj je varstvo domene močnejše v kolikor temelji na registrirani znamki.
Registracija blagovne znamke
Blagovna znamka imetniku zagotavlja prepoznavnost na trgu ter razlikovanje njegovih produktov oziroma storitev od tistih, ki jih nudijo njegovi konkurenti. Imetnik z registracijo blagovne znamke pridobi izključno pravico do uporabe znamke in pravico preprečiti tretjim osebam, ki nimajo njegovega soglasja, da se na trgu pojavljajo z njegovim ali zelo podobnim znakom za enake storitve ali produkte. Namen blagovnih znamk je namreč preprečevanje ustvarjanja zmede na trgu, zato je merilo, ki ga sodišča ob presojanju podobnosti znamk uporabljajo stopnja verjetnosti da potrošnik zamenja produkt določenega ponudnika za produkt njegovega konkurenta.
Registracija blagovne znamke je v primerjavi z registracijo domene, bolj zapleten in daljši postopek. Za začetek lahko imetnik znaka izbira med registracijo besedne znamke, logotipa ali kombinacijo besede in logotipa. Prav tako je potrebno določiti območje, kjer naj se znamka registrira in izbrati razrede, ki odražajo storitve oziroma produkte, ki jih imetnik ponuja v okviru svoje znamke.
Ena izmed večjih razlik med registracijo domene in registracijo blagovne znamke je tudi trajanje zaščite. Z registracijo znamke namreč imetnik pridobi kar 10 letno zaščito, ki jo lahko ob poteku tudi podaljša. Tudi sam strošek registracije znamke je precej dražji, saj se za zaščito slovenske znamke pristojbine gibljejo od 250,00 EUR naprej, za evropsko znamko pa od 850,00 EUR dalje.
Bistvene razlike
Razlik med domeno in blagovno znamko je torej kar nekaj. Blagovna znamka ščiti predvsem specifičen krog blaga ali storitev, ki je ob registraciji določen z razredi. Registrirana domena pa ni vezana na nobeno posebno področje delovanja in mora biti zato edinstvena.
Druga bistvena razlika je samo trajanje zaščite. Z registracijo znamke imetnik pridobi zaščito za minimalno 10 let in lahko obdobje zaščite tudi neomejenokrat podaljšuje. Zaščito domene je običajno potrebno vsako leto podaljševati, vendar pa je določeno tudi maksimalno obdobje za katero je lahko domena registrirana.
Ob poteku registracije domene, ima imetnik 30 dni časa, da se odloči ali si želi domeno obdržati in njeno zaščito obnoviti ali pa jo bo “sprostil” in dal na razpolago drugim. Po poteku zaščite blagovne znamke, pa imetnik znamke takšnih možnosti nima. Če znamke pred potekom zaščite ne obnovi, znamka ni več registrirana in postopek je potrebno pričeti od začetka.
Tudi teritorialna omejitev, ki je značilna za blagovno znamko je ena izmed razlik. Domena je namreč z registracijo zaščitena na globalni ravni, saj lahko obstaja le en spletni naslov z izbrano končnico. Znamka pa je zaščitena le na tistem teritoriju, za katerega se je imetnik ob registraciji odločil.
V kolikor ste torej na samih poslovnih začetkih in se trenutno odločate o imenu vaše znamke ali firme, je pametno sprva preveriti razpoložljivost blagovne znamke ter domene. S tem si boste zagotovili kar se da nemoteno poslovanje, brez domenskih sporov in sporov povezanih z intelektualno lastnino. Če ste se v samem sporu že znašli ali želite pomoč pri registraciji vaše blagovne znamke pa vam z veseljem pomagamo tudi Lemurji!